[ Pobierz całość w formacie PDF ]
»Videl pa sem jo jaz,« se je spomnil drugi. »Velika je
ko 0 korec, samo lep0 a je; take ni pri nas.«
»Tu res ne kaÏe, da bi kaj prida pozidali,« so skoraj vsi
praznoverili. »·e ptiãka to ve!«
Malodu0 je in nejevolja sta bili od dne do dne veãji.
Potrpljenje je minilo tudi opata.
»Do zdaj sem jaz slu0 al va0 svet,« je odloãno prijel
stavbenika, »posihmal pa ne bomo veã tratili ãasa in
dela, zidali bomo, kjer sem Ïe spoãetka hotel!«
Tako so vse gradivo prepeljali v Stiãno in zaãeli od
kraja.
Pater Herand je tudi tu venomer vzdihoval: »Oh, ni-
kar ne vozite poganskega kamenja z Vira!«
215
BELI MENIHI
BESeDA
Stavbenik se je gnal na vso moã, da bi doprinesel za-
mudo.
»Najprej naj se zida cerkev!« je opat ukazal.
Komaj so postavili vogalne zidove in konec strehe, Ïe
so vanjo postavili dva stranska altarja.
»Sveti Janez in sveti Peter naj ju imata!« je pater Kon-
rad svetoval. »Ljudstvu sta se zelo priljubila po opatovih
pridigah.«
»Sveti Janez zato, ker sta ga Jezus in Marija ljubila,
sveti Peter pa, ker mu je sam Bog tako zaupal, da mu je
v varstvo izroãil vrata in kljuãe nebe0 kega kraljestva,« je
pater Herand uganil in ni prav izjemoma niã zabavljal.
Zidanje je zdaj bilo spe0 no, svet je bil bolj pripraven in
tudi dovoz kamenja z Vira hitrej0 i.
Le tlaãani, ki so jih Vi0 enjski primorali na pomoã in ki
jih pater Konrad ni hotel toÏiti Majnhalmu, so postaja-
li bolj in bolj nezanesljivi, neposlu0 ni in uporni.
»Kaj se zdaj pride na delo?« je stavbenik reÏal na
krdelo Gabrovcev, ki so sredi dopoldneva poãasi pri-
hlamudrali.
ȉlovek mora to in ono 0 e postoriti, preden gre za ves
dan zdoma!« so se izgovarjali. »In vroãe je, hoje pa za
debeli dve uri.«
»To kamenje mi zapeljite pod le-oni zid!« je drugiã
ukazal in 0 el po svojem opravku. Ko se je vrnil, so tlaãani
ãisto drugod izloÏili gradivo.
216
BELI MENIHI
BESeDA
»Ali vam nisem povedal zadosti razloãno, do kam mi
spravite to kamenje?« je vpil in togotno teptal, ko so mu
z veliko zamudo vendarle storili po volji.
»In zdaj mi kamenje potegnite na oder!« je ãez ãas
velel. Gabrovci so se obrnili proã, kamenja pa se niso
pritaknili.
»Kaj stojite in gledate kakor zabodeno tele?« ga je po-
grelo.
»Da pridemo do sape!« so se hlinili. »Trudni smo,
vroãe je, da pred peklom ni tako!«
Stavbenik je od togote kar pihal, ko je 0 el do opata, da
bi mu potoÏil, kdo zavira spe0 no delo.
»Nekdo jih 0 ãuje!« je trdil. »Kaj naj storim, ãe ga do-
bim?«
»Z dela ga spodite!«
»Saj to zanj ne bi bila kazen! Tako bi bil precej ob vse
delavce! Udariti je treba, pa bo!«
»Storite, kar veste, da smete in morate!« se je opat
vdal.
In neki dan je stavbenik spoznal podpihovavca. Ba0 je
sédel v zavetje in si na kolenih razvil stavbni naãrt, kar
ti je zasli0 al, kako neki tlaãan zabavlja in kako mu mnogi
pritrjujejo.
»Tisti sitni menih, ki se zmerom drÏi tako zoprno,
vendarle govori prav.«
»Kako?«
217
BELI MENIHI
BESeDA
»Da je tale zidava brez blagoslova in da je ukleta.«
»Menih paã godrnja, ker mu kamen ni po volji.«
»In ãe Ïe ne bi bila ukleta, moja kletev bo uklela to
Ïivinsko delo.«
»To je pa res! In odtod, saj bomo videli, nas bodo Vi-
0 enjski poklicali na tlako.«
»âlovek res veã ne utegne delati zase!«
»Ko pa bo pri0 el sveti Mihael, bo grad terjal dav0 ãino
in desetino!«
»In Ïe tu sem si raztepel obutev in razpotegnil cunje
na sebi. Kdo me bo obul in oblekel, ko bom gol?«
»Kdo? Goloritil bo0 , dokler paã bo0 !«
»Ugani, kdor hoãe0 , tako ali tako, jaz vendarle pravim
in ti reãem, da bi se Trlep precej postavil za nas, ãe bi vsi
obenem poskoãili in jo domov pocedili!«
Stavbenik je nenadoma skoãil iz zavetja in popal
upornika: »PriveÏite ga! Ob tistole gól!«
Tisti, ki so mu zvesto pritrjevali, so ga zdaj pokorno
vezali; vsi drugi so bledeli in z delom hiteli, da bi se pri-
kupili priganjaãu.
»In zdaj mi kdo ureÏi glogovko, vsaj za palec debelo!«
Veã tlaãanov se je zapra0 ilo v glogove grme, ki so rasli
v rebri na zahodni strani, vsakdo je urezal za dober do-
ber palec debelo in neusmiljeno grãevo palico.
Stavbenik pa si je izbral najdrobnej0 o; druge so bile
vendarle predebele. Privezani tlaãan, ki je do zdaj od
218
BELI MENIHI
BESeDA
jeze pihal, je zaãel od strahu jeãati in prositi za zamero.
Ali stavbenik mu je bil gorak za vse sitnosti in teÏave in
[ Pobierz całość w formacie PDF ]