[ Pobierz całość w formacie PDF ]

cvetke odcvetele so,
ptiãke svoje pesmi
Ïe odpele so.
V polju vlada sveti mir 
suho listje le trepeãe
in otoÏno 0 epeta,
hladen vetriã z vej ga meãe
in se z njim igra.
Prepelica skliãe mlade
in tako jim reãe:
»Ljube prepeliãke moje,
log je tu 0 e tih in prazen . . .
Jutri, preden Ïe zapoje
zvonec dan na vasi,
odletimo v kraj prijazen,
daleã za zeleno morje,
kjer so 0 irna polja,
58
JUTRO BESeDA
v poljih zlati klasi,
v klasih zrnca pa najbolja. 
Morje pa globoko je,
morje pa 0 iroko je
dneve tri in tri noãi
in pet pedi in pet pedi . . . !«
59
JUTRO BESeDA
4.
Prepeliãke v novi deÏeli
Sreãno preletele
so morja 0 irino,
sreãno so dospele
v novo domovino.
Novi kraji, novi ãasi,
nova Ïitna polja,
v novih poljih teÏki klasi,
v klasih zrnca pa najbolja.
Stara prepelica
mladim je dejala:
»Ala, ptiãke, ala,
ala v nova polja! 
Kam? V katero? 
Kamorkoli vas je volja!
Polja, Ïita  na izbiro.«
Poslovile so se ptiãke
in po njivah miãnih,
60
JUTRO BESeDA
ej, po lehah, po p0 eniãnih
razkropile so se ptiãke.
Starka pa je klicala za njimi:
»Zdrave ostanite mi!
In  ne mislite od sebe daleã
pet pedi, le pet pedi . . . !«
61
JUTRO BESeDA
5.
Prepeliãke se vrnejo
Na jug zaveli so vetrovi;
tam palmovi gozdovi
natihoma 0 ume,
tam sladki rastejo roÏiãi
in dateljni zore,
tam Ïvrgolijo ãudni ptiãi
in ãudne roÏice cveto.
Ej, tja zaveli so vetrovi . . .
Za0 epetali klasi so vetrovom:
»Od kje, prijatelji, od kje?«
»Prihajamo iz daljnih krajev,
kjer gora Triglav dviga se v nebo,
kjer sinje Adrije valovi
se s skalami tepo . . .«
»Kako je tam?  Lepo?«
62
JUTRO BESeDA
»Zeleni Jurij jaha zdaj
iz kraja v kraj.
In beli sneg
pred njim kopni,
za njim topi
se trdi led,
in kamor krene
mu pogled,
na gredah se
pokaÏe cvet,
in zvonãek tu
in tam Ïefran
iz tal pokuka
v topli dan . . .
A kmetiã koplje, seje,
in kar poseje 
sonãece ogreje,
in kar ãez noã
ozelenijo lehe,
in kar ãez noã
se omladijo veje.
Oj, kmalu, kmalu
doseÏe trava pas
in kmalu, kmalu
Ïe pojde Ïito v klas . . .«
63
JUTRO BESeDA
Vetrovi v daljo odhiteli,
v slovo so klasi jim 0 umeli 
a prepeliãke so molãale.
In same niso vedele zakaj,
so se v nemiru zbrale
na polju med cvetovi,
in same niso vedele kedaj
so se razmahnile peruti,
in same niso vedele kako,
a Ïe so plule nad valovi
domovju svojemu naproti . . .
64
JUTRO BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-311-0
65 [ Pobierz całość w formacie PDF ]